Kdor čaka, dočaka-pravijo. Še kdo vrjame v to? Jaz namreč NE. Zakaj? Razlogov je ogromno, za katere nimam energije, da bi jih naštevala. Po vsakodnevnih opravilih ne preostane nič drugega, kot da grem spat..in upam, da se zbudim z nasmehom, energijo in zopet nekako izkoristim dan. Kako? Kdo bi vedel..upam, da čim bolje. Pišem, ker ne morem spati-živci? Možno-ne bi bilo prvič in vrjetno tudi zadnjič ne. Pustimo se presenetiti, le kaj mi bo prineslo jutro? Živim za danes..ju3 me morda več ne bo..mogoče padem, mogoče me povozi avto, mogoče se zastrupim s hrano ali pa me preprosto izda srce. Zakaj torej se človek sekira za določene ljudi in stvari..zakaj se sekiramo kaj bo jutri ali pa dan za tem? Kar bo pač bo.. NO MORE WORIES!! Ko razmišljam o tem kar bo jutri, se počutim staro! Res, mogoče hecno zgleda ampak dejansko se zavem, da bo treba kaj kmalu zares odrasti in poskrbeti za sebe. Vem, da mi bo uspelo-nekako, nekje, nekoč-morda že jutri. Obožujem življenje, ker nikoli ne moremo točno vedeti kaj se bo zgodilo. Tudi če imamo vedno nekakšne plane, se lahko, v pičli stotinki ali še manj, spremenijo ali celo propadejo.
Sporočilo tega posta: CARPE DIEM
četrtek, 11. oktober 2007
....::ali pač::....
Avtor Inča ob 02:05
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
0 komentarji:
Objavite komentar