Stopim na tačko in se povzpnem nanj. Tako močan in mogočen je, in za piko na i še črn. Primem okoli pasu...prva, druga...in že smo na poti na dolgo pričakovani motoristični zbor. Prihod je bil v dokaj mirnem vzdušju. Sestopim, odpnem, začutim zrak, vonj po pivu, usnju in bencinu. Čudovit razgled na motorje, ki vabijo, oder, na katerem je vedno vroče, šotori pod katerimi se vedno hladimo.
Vse poteka po pričakovanjih.... dokler......
Veter, močan veter razkriva zaodrje, prevrača kozarce, po zraku letijo razno razni predmeti. Zapnem, tečem proti črnemu lepotcu, zopet primem okoli pasu in si rečem,naj to ne bo zadnja vožnja. Kosi opeke ležijo na cesti pred nama, veter naju prestavlja z desne na levo stran in nazaj. Močne dežne kaplje ovirajo čist pogled, mokra cesta in zavedanje kako lahko je izgubiti nadzor v takšnem vremenu, sta mi pognala kri po žilah. Podrta drevesa, listje, veje... vse bližje in bližje sva domu, a vendar še zelo daleč. Držim se ga in odmislim vse, ne glede na razmere uživam v vožnji.
0 komentarji:
Objavite komentar